Rakov Škocjan

Kot rečeno, sem po Ljubljanskem barju (v prejšnji objavi) še istega dne obiskal Rakov Škocjan. Upam, da sem s temi fotografijami zajel vsaj del občutkov, ki jih na takem kraju doživiš - potikati se sam tukaj naokrog vzbuja kar precej strahospoštovanja, sploh če si prvič tam.

No, naj fotografije govorijo zase:)

Ljubljansko barje

Prejšnji petek (9.1.09) sem se na poti v Novo Gorico odločil narediti en krog po Ljubljanskem barju.
Iz Ljubljanske obvoznice sem zavil proti Igu, ki ga je ovijala gosta megla, nato pa hitro proti Podpeči.

Ura: 8:30, temperatura: -16°C.

Od tam sem se peš odpravil na hrib, kjer stoji cerkvica sv. Ane, ampak sem jo zaradi slabega razgleda popihal nazaj v dolino in naprej do Podpeškega jezera.


Nato zopet na hrib sv. Ane (na spodnji fotografiji je cerkvica sv. Lovrenca na sosednjem griču)

Cerkvica sv. Ane

In kam potem?

Glede na veliko število lepih fotografij barja, sem želel še malo raziskati področje, vendar nisem našel nič pametnega. Razmišljal sem o postanku pri izviru Ljubljanice pri Vrhniki, ampak sem po kratkem kroženju po Vrhniki to idejo opustil, saj lokacije nisem našel.

No, ampak na poti domov je padla druga ideja,
Rakov Škocjan...
.... in prispevek o njemu sledi v naslednji objavi!

Voda

Tako preprosta, a tako čudovita.



Nekaj za intermezzo, da ne bo kdo mislil da sem na dopustu.
Nove objave sledijo kmalu.

Šmihelsko polje v mesecu Maju

Fotografije posnete v mesecu Maju 08 (kako čas beži) in sicer makovo polje na 10 in en način...

V jutranjem soncu.


Najprej popek, potem pa cvet.

Mala družina od blizu.

Pogled proti Ozeljanu oz. Kopitniku.

Pogled proti Novi Gorici z večernim soncem v ozadju.

Pa da ne bo pomote...nisem prebil tam celega dneva, to je bila večdnevna misija:)

Srečno 09!

S Tadejo sva po naključju pristala v apartmaju v Bohinjski Beli, ter silvestrovanje v veliki meri preživela na Bledu.

Polnočni ognjemet na Bledu, ki je v bistvu trajal le nekaj minut...

...ter novoletni sprehod okrog jezera.

Želela sva si ogledati tudi Blejski Vintgar, vendar je bil zaprt z napisom "smrtno nevarno", zato sem se sprehodil samo nekaj sto metrov, da sem lahko posnel kakšno fotografijo. Italjanski turisti so se brezskrbno sprehajali, saj je bil napis samo v slovenščini:)


Tudi kaj čudovitega se včasih najde na poti.


Sledil je še sprehod v okolici Save Bohinjke in čas je bil da odpujsava domov...